Citati avtorja Paolo Giordano

»Mislimo, da kultura je in mora ostati svobodni prostor.«

»Prostor brezpogojnega sprejemanja brez politične agende.«

»Rekel bi, da je Tasmanija zgodba o tem intimnem procesu.«

»Dolgočasna tema za pisatelja.«

»Ali resnično verjamemo, da zunanje okoliščine ne vplivajo na naše vsakdanje življenje, čustvovanje in odnose.«

»Vsepovsod je bila belina, zgoraj, spodaj, ob strani, povsod sama belina. Človek je imel občutek, kot da je zavit v rjuho. Bilo je čisto nasprotje teme, ampak Alice se je zdelo enako strašljivo.«

»Kako je nekdo sploh lahko dobil idejo, da (Saviana) ne bi povabili v italijansko delegacijo?«

»Kako je nekdo sploh lahko dobil idejo, da (Saviana) ne bi povabili v italijansko delegacijo?«

»Kako je nekdo sploh lahko dobil idejo, da (Saviana) ne bi povabili v italijansko delegacijo?«

»Dober uvod v razumevanje virusa.«

»da nismo samo del človeške skupnosti, smo tudi najbolj invazivna vrsta v veličastnem, a krhkem ekosistemu«

»Dovolili smo, da se je razširila določena vrsta populizma, ker je to politikom prinašalo dodatne volilne točke.«

»Najboljša odločitev ni tista, ki bi jo sprejel na osnovi osebne koristi, ampak tista, ki upošteva mojo korist in obenem koristi vseh drugih.«

»Bojim se, kaj vse bi se lahko spremenilo. Bojim se spoznanja, da so temelji civilizacije, kakršno poznam, kot hišica iz kart.«

»To praznino sem se odločil zapolniti s pisanjem, da bi lažje pregnal zle slutnje in bolje premislil vse skupaj.«

»Prisili nas, da si zamislimo nekaj, česar v običajnih okoliščinah nismo vajeni: da smo neločljivo povezani z drugimi, ki jih moramo upoštevati, ko sprejemamo osebne odločitve. Med epidemijo smo enovit organizem. Med epidemijo spet postanemo skupnost.«

»Človeku se kar zvrti v glavi od tega pogubnega zaporedja vzrokov in posledic.«

»Lahko si dopovedujemo, da je covid-19 le osamljen primer, nesreča ali šiba božja, lahko vpijemo, da so za vse krivi oni. Kakor hočemo. Ali pa se potrudimo in v epidemiji najdemo kakšen smisel, poskušamo bolje izkoristiti ta čas in ga posvetimo razmišljanju, ki ga v običajnih okoliščinah nismo vajeni: kako smo se znašli tukaj in kako bomo šli naprej.«